Vlada Republike Srbije je sprejela uredbo o uvedbi začasnih ukrepov za zagotavljanje ekonomske stabilnosti industrij strateškega pomena, s katero je od 1. januarja do 30. junija močno omejila uvoz določenih izdelkov iz železa in jekla. Ukrep najbolj neposredno vpliva na gospodarstvo Bosne in Hercegovine, saj vključuje ključne izvozne surovine, kot so rebrasto betonsko jeklo v kolobarjih in palicah ter toplo valjana žica. Zunajtrgovinska zbornica Bosne in Hercegovine (STK BiH) je zaradi uvedbe kvot in predvidenih 50-odstotnih carin na presežke uvoza že zahtevala nujen odziv pristojnih institucij. Nova regulacija bo vplivala na določene skupine izdelkov, ki so za bosanskohercegovsko težko industrijo ključnega pomena. Sistem tarifnih kvot bo veljal šest mesecev, kar bi lahko povzročilo znatno zmanjšanje obsega menjave med državama in povzročilo poslovno škodo izvoznikom, ki so tradicionalno vezani na srbski trg. Pristojni organi v Bosni in Hercegovini trenutno preučujejo možnosti za zaščito domačega gospodarstva in morebitne povračilne ukrepe. Srbska vlada svojo odločitev utemeljuje s potrebo po zaščiti strateške industrije v obdobju globalne ekonomske negotovosti. Kljub temu so v Sarajevu zaskrbljeni, da bi takšne enostranske poteze lahko ogrozile regionalno stabilnost v okviru sporazuma CEFTA. Gospodarske zbornice obeh držav se pripravljajo na pogajanja, da bi preprečile dolgoročno prekinitev uveljavljenih dobavnih verig.

Indonezijsko ministrstvo za energijo in mineralne vire (ESDM) je napovedalo preiskavo vzrokov za pomanjkanje goriva na številnih zasebnih bencinskih servisih. Viceminister Yuliot Tanjung je dejal, da bodo preučili razmere in po potrebi povečali uvozne kvote za zasebne ponudnike, kot sta Shell in BP, ki so se soočali s pomanjkanjem zalog. Če dodatne kvote ne bodo zadostovale, ministrstvo predlaga, da ti ponudniki kupujejo gorivo od državnega podjetja Pertamina.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v sredo, 31. decembra, objavilo odločitev o uvedbi dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa iz Brazilije, Avstralije in Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ga v Pekingu označujejo kot varnostni mehanizem, bo veljal tri leta in se bo uporabljal za uvoz, ki presega določene letne kvote. Odločitev temelji na ugotovitvah uradne preiskave, ki je pokazala, da povečan uvoz mesa iz omenjenih držav negativno vpliva na kitajsko domače gospodarstvo. Novi trgovinski ukrepi so usmerjeni proti največjim svetovnim izvoznikom govedine, medtem ko evropski izvozniki, vključno s francoskimi podjetji, ki so nedavno obnovila izvoz na kitajski trg, za zdaj ostajajo zunaj dosega teh povišanj. Kitajska vlada namerava s temi ukrepi zaščititi domače pridelovalce in stabilizirati notranji trg v obdobju gospodarskih prilagoditev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v četrtek uveljavilo triletni sistem uvoznih kvot za goveje meso, s čimer želi zaščititi svojo pešajočo domačo industrijo. Za pošiljke iz ključnih trgovinskih partneric, vključno z Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Urugvajem, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike, ki bodo presegle določene količinske omejitve, bo veljala dodatna 55-odstotna carina. Ukrep predstavlja močan udarec za največje svetovne dobavitelje govedine, saj Kitajska velja za enega najpomembnejših trgov na tem področju. Po navedbah kitajskih oblasti so ti varovalni ukrepi nujni za pomoč domačim proizvajalcem, ki imajo v zadnjem obdobju težave zaradi povečanega uvoza in nizkih cen na trgu. Novi režim, ki se je začel izvajati z letom 2026, bo močno vplival na mednarodne trgovinske tokove, saj bodo morali izvozniki svojo strategijo prilagoditi strogim omejitvam, če se bodo želeli izogniti visokim dajatvam. Napovedane carine so del širših prizadevanj Pekinga za zagotavljanje večje stopnje prehranske neodvisnosti in stabilizacijo notranjega trga kmetijskih pridelkov.